Bila je noč čarovnic in po mestu so se širile govorice o noči čarovnic leta 1991. Živel je kmet brez glave. Rekli so mu brezglavi kmet. Ta kmet je imel kmetijo. Vsako noč čarovnic je kmet obiskal eno izmed hiš, in vsako noč čarovnic je izginil en človek. Ljudje pravijo, da brezglavi kmet ubije človeka in pospravi njegove organe. Ljudje so postajali vse bolj radovedni in so neke noči odšli na kmetijo. Toda kmalu zatem jih ni bilo več. Ribič, ki je lovil ribe, je videl, da so jih ugrabili in je poklical pomoč. Na pomoč so prišli: policisti, gasilci in nekaj ljudi iz mesta. Ampak so tudi oni izginili. Od takrat naprej ljudje več ne hodijo na kmetijo brezglavega kmeta. No, v glavnem, posvetimo se letošnji noči čarovnic. Otroci iz mesta so se oblačili v kostume. Le Nina, Nika, Tim in Žan so se odločili, da bodo razkrili skrivnost kmetije brezglavega kmeta. Po glavi so se jim širila vprašanja kot npr. Zakaj brezglavi kmet ubija ljudi? Zakaj nima glave? Zakaj spravlja organe? Tega res niso razumeli. V svoje nahrbtnike so dali vse potrebno: svetilke, fotoaparate, lepilni trak, vrvi… Ne čudite se, nikoli ne veš, kdaj in kaj boš potreboval na tako razburljivi dogodivščini. Tako so se prav počasi odpravili na kmetijo. »AAAAAOOOOUUUUUU!!!!!!« so zatulili volkovi. »Aaaaa!« sta potiho zakričali Nina in Nika. Prišli so do majhne hiške in vstopili. Vrata so zaškripala in vse je spreletel srh. »FJU! Samo vrata so.« Na kuhinjski mizi so zagledali posušeno kri. »JOJ! Kako srhljivo!« Šli so v naslednjo sobo, ki je bila včasih kmetova spalnica. V kotu je stala stara razpadajoča postelja, na kateri so tudi bile krvne kapljice. Šli so v kopalnico. Tam je stala krvava straniščna školjka, razpadajoča tuš kabina in lijak poln mrtvih miši. »JOJ! Ta hiša je pa stara! In polna krvi! BLJAK!« je rekla Nina. Hočem iti ven na zrak! Nika je pogledala skozi okno in se zastrmela v temne oblake. Rekla je: »Ljudje! Deževalo bo!« Ravno, ko je izrekla zadnje besede, je začelo liti kot iz škafa. »Kaj pa bomo zdaj?« vpraša Tim. Žan reče: »Vidite tisti skedenj tam? No! V njem so bale sena in veliko slame. Lahko naredimo zatočišče.« Hitro so stekli v skedenj in si iz slame naredili hiški podobno trdnjavo. V njej so se stisnili, da jim bo topleje. »Ugasnite luči! Ne slišite korakov? Bližajo se! Hitro!« jih je opozoril Tim. Slišali so korake in zelo tiho šepetanje. Žan je čisto neopazno gledal dva moška pred sabo. Eden od njiju je prižgal svetilko in Žan se je moral stisniti nazaj k drugim, da ga moška ne bosta opazila. »Veste kaj? Ta dva moška sta pra pra pranečaka brezglavega kmeta! Ravno sta govorila o nečem takšnem. In to je njihova družinska naloga za vsako noč čarovnic.« »Da ubijajo in strašijo ljudi?!« je vprašala Nika. »Bi rekel, da ja,« je odgovoril Žan. Spregovoril je Tim: »Poslušajte! Moška sta odšla!« »Kaj pa bomo zdaj?« vpraša Nina. »Najbolje bo, da pokličemo policijo,« reče Žan. »Ne moremo še!« začne Nika. Nismo se prepričali, če je to res. »Si poslikal moška, Žan?« »Ja! Seveda,« odgovori Žan. »Bomo te slike dali policiji?« vpraša Nina. »Ja! Ampak najprej rabimo še več dokazov,« reče Tim. Slišali so kričanje človeka in potem sta tista dva moška odšla in otroci so pokukali ven. Na tleh so videli polno sveže krvi. »FUJ! BLJAK! FUJ! Hitro! Tecite! Tecite!« Tekli so na vso moč in prišli v mesto. Hitro so stekli na najbližjo policijsko postajo in vse podrobno razložili. Policiti so tista dva moška spravili za zapahe in otrokom je odleglo. Zdaj ne bo nihče več, upam da, omenil brezglavega kmeta. Ampak čaka jih še veliko zanimivih zgodb in legend. Otroci so ta dan proslavili skupaj. Ljudje so slišali za 4 otroke, ki so razkrili skrivnost brezglavega kmeta in so noč čarovnic poimenovali: NOČ ČAROVNIC 4 OTROK. To je bila najbolj srhljiva, zanimiva in zelo strašna dogodivščina v njihovih življenjih, ampak čaka jih še veliko drugih dogodivščin!!!!!!! KONEC.
Lara Prokšelj, 5. razred