Iza Šuštarič, 4. razred

Sprehod do ziljskih vrb

Na velikonočni ponedeljek smo se moja družina in jaz odpravili na lep popoldanski sprehod. Avtomobil smo pustili ob cesti Vinica Preloka. S ceste smo se po travniku spustili do ograje ob reki Kolpi in po peščeni poti nadaljevali pot do ziljskih vrb. Ob vodi smo videli več podrtih dreves, ki jih je porušila voda in bobri. Opazovali smo divje race in porušene jeze na Kolpi. Prišli smo do ziljskih vrb, ki so naravni spomenik. Drevesa so visoka in zaščitena z mrežo proti bobrom. Mami in ati sta počivala na klopi. Ela in jaz sva se igrali na travniku pod vrbami. Na poti domov smo srečali naše prijatelje, ki so lep sončen dan zaključili s sprehodom. Spoznala sem lepo pešpot in predlagala staršem, da bomo še obiskali vrbe, ko bomo šli na sprehod.

Prvo mesto na tekmovanju iz odbojke, a brez uvrstitve naprej

Na šoli se udeležujemo različnih športnih tekmovanj skozi šolsko leto. Včasih smo bolj uspešni, včasih malo manj. Pred časom so imeli naši odbojkarji tekmovanje in prepričljivo zmagali. Zadovoljiti so se morali z zmago na regijskem tekmovanju. Reakcija tekmovalcev je bila upravičena, vsi so bili jezni. Jaz osebno verjamem, da bi zmagovali še naprej in zato ostajajo naši zmagovalci.

Šport na 1001 način
Kolumna, Jure Balkovec
Najraje igram nogomet, zelo se želim, da bi ga treniral. Odkril sem ga v 3. razredu. Nogometno igrišče je lahko trava, parket, tudi pesek. Za igro potrebujemo male, velike gole ali kaj bolj ali manj iznajdljivega ter seveda žogo. Nogomet igram včasih že na preduri na šolskem igrišču, včasih pa s sošolci tja zavijemo tudi popoldne. Takšni dnevi so zame najlepši.

Jure Balkovec, urednik športnih strani

Čav! Sem Jure Balkovec. Živim na Drenovcu. Obkrožajo me zanimivi sosedi, ki se skoraj vsak dan jezijo name. Prepričan sem, da nimajo pravega razloga za to. Teto Katico na primer moti, da se vozim s kolesom naokrog brez čelade. Ampak teta Jagoda pa me ima zares rada.

Rad imam šport, a najraje nogomet. V svoji rubriki bom pisal o športnih dogodkih.

Moja največja lumparija je bila, ko sem s sošolci v 7. razredu 6. šolsko uro pobegnil iz šole na pijačo v bližnjo picerijo. Ni se vse čisto dobro končalo.

Dostopnost