Ema Hudak, 4. razred in Neža Žalec, 9. razred

»YESTERDAY IS HISTORY. TOMORROW IS A MYSTERY. TODAY IS A GIFT.«

Some people think mindfulness is sitting on the floor with your legs crossed and being quiet. But is so much more than that. Mindfulness is about respecting and honouring life.

Every new day means that the previous is gone forever. The only way to bring it back to life is with memories. And if something »bad« happens, we have a choice to forget it. We should not care about past actions, because we can make up for them by doing better today.

Every new day means that the next one isn’t here yet. It is a complete mystery. We can’t know what is going to happen and this is OK.

We need to respect today. We need to honour what is happening in this moment, right now. Because this is a gift. We should be happy to be alive.

»Yesterday is history. Tomorrow is a mystery. Today is a gift. That is why we call it the present.«

Matic Videtič, 4. razred

Prebral sem knjigo Smiljana Rozmana Koza Filomena.

Knjiga je bila res zanimiva in smešna. Narisal sem, ko koza Filomena porine strica Ambroža v vodnjak. Stric Ambrož je bil res jezen. Ker je bila voda v vodnjaku zelo mrzla, je Ambrož zbolel. Zato je poslal Filomeno k stricu Tončku, da mu kupi čaj.  Koza pa je sama šla v trgovino po čaj. Tam ji čaja niso hoteli prodati, ker ni bila človek. Vrgli so jo iz trgovine. Potem je odšla k Tončku. On ji je dal čaj, ki ga je pridelal sam. Skupaj s Tončkom sta ga odnesla  k stricu Ambrožu.

To je bila moja zadnja knjiga za bralno značko.

matic-videtic48d-bralna-znac48dka

Neža Žalec, 9. razred

Vabljeni k branju prispevka v angleščini, ki ga je napisala devetošolka Neža. Njena mentorica je učiteljica Manja Matić.

MINDFULNESS (a noun) – the practice of being aware of your body, mind, and feelings in the present moment, thought to create a feeling of calm

7 things to know about mindfulness:

  • Mindfulness is not a special added thing we do.

We already have the capacity to be present and it doesn’t require us to change who we are.

  • You don’t need to change.

Mindfulness recognizes the best of who we are as human beings.

  • Mindfulness has the potential to become a transformative social phenomenon.

Here’s why:

  • Anyone can do it.

It doesn’t require anyone to change who they are.

  • It’s a way of living.

It is not just a practice. It brings awareness and caring into everything we do.

  • It’s evidence based.

Positive benefits are confirmed by science and experience.

  • It sparks innovation.

Mindfulness can lead us to effective, but low-cost solutions to vaguely complicated problems.

People have been practicing mindfulness for thousands of years, whether on its own or as part of a larger tradition. It is a practice involved in many different religions, like Hinduism and Buddhism.

Now, people mostly practise mindfulness with meditation. Meditation is a practice, with which you improve your attention, awareness and energy.

You can improve your mindfulness too!

  • Start your day with a purpose.

Take your time to wake up. Find a purpose of your day.

  • Take a pause.

Immediately after your energy starts to fall, take a pause and calm yourself down. Everything happens for a purpose.

  • Enjoy every moment of your life.

You have a privilege to be alive. Take adventages of it. 

And if you’ll practise it every day (or at least a few times a week) you will witness many benefits of it. For example: reduced stress, increased focus and improved mental stability.

We think of mindfulness as a meditation process to help you mentally and physically. You can use it everyday to balance your health and calmness. In our everyday stressful day mindfulness has become very popular to help us concentrate and find our inner peace.

Ema Hudak, 4. razred

Z angleškimi verzi je Ema razveselila učiteljico Manjo Matić, ki nam je posredovala njeno pesem. 

VICTORY

What does VICTORY really mean?
What it really means to you,
what it really means to me,
what it really means to some people…

We are now in the time when we need a Victory to bring the sun back to us again.
To help us go through the situation that is happening in our lives.
At the end of all of this I hope that we can be fighters
and at the end we could win.

Now we have the chance to appreciate nature and happiness that we are alive.

Be strong.
Be powerful.
Be fighters.
Be winners.

Ema pa je tudi likovna umetnica. Posredovala nam je svojo ilustracijo.
roka_ema

Sara Snedec, 6. razred

 

 

Tresla se je … postelja

Bila je nedelja. Ura je kazala 6.20. Kako vem, koliko je bila ura? Čisto enostavno. Pozabila sem izklopiti alarm. Sprva sem mislila, da moram v šolo. Ker je bila tišina, sem hitro dojela, da je nedelja. Ravno sem znova zaprla oči, da bi spet zaspala, me je vrgel pokonci prvi potresni sunek. »Potres!« mi je šinilo skozi glavo. Hitro sem vstala in stekla proti sobi svojih staršev. Ko sem prijela za kljuko, se je tresenje pod mano umirilo, zato sem šla nazaj v posteljo. Trudila sem se, da bi lahko znova zaspala, ampak me je bilo malo strah, da me bo, če zaspim, znova zbudilo tresenje tal. Ker nisem mogla zaspati nazaj, sem začela razmišljati o tem redkem pojavu, ki ga je v našem delu sveta nemogoče napovedati. Ne spomnim se, kdaj sem pred tem doživela potres. Verjetno sem ga, ampak ni bil tako močan kot ta. Lahko bi rekli, da se mi bo nenavaden dogodek trajno vtisnil v spomin, še posebej zato, ker se je močno tresenje tal ponovilo še enkrat v manj kot eni uri po tistem, ko me je tresenje tal prvič pregnalo iz tolpe postelje.

Erik Kos, 7. razred

Literarna ustvarjalnica

Erik Kos je sedmošolec. Za svojo literarno nalogo si je izbral, da bo izbrane citate povezal s svojimi mislimi, s svojim doživljanjem sveta. 

»A čas je življenje. In življenje prebiva v srcih. In kolikor so ljudje z njim varčevali, tem manj so ga imeli. Nihče ni poznal vrednosti ene minute, ene sekunde življenja.« Michael Ende: Momo
To si  razlagam, kot da ljudje v tem življenju nič ne delajo in tudi nič ne odnesejo od njega. Eni živijo samo eno sekundo ali eno minuto, ampak to je za njih celo življenje. Drugi, ki pa živijo npr. sto let, živijo dalj časa kot drugi. V tem življenju spoznajo različne stvari.

»Ena sama ura.«
Ena sama ura se lahko vleče kar dolgo. Če pa si z nečim zamotimo, kar nam je pri srcu, mine zelo hitro.

»Večnost.«
To besedo si razlagam tako, kakor čas, ki ne bi imel konca. Ampak vse stvari se z nečim začnejo in z nečim končajo, tako kot človeško življenje.

PlayStation

PlayStation  je blagovna znamka video iger, ki jo sestavljajo štiri domače konzole za video igre,  tudi medijski center, spletna storitev, linija krmilnikov, dva dlančnika in telefon, tudi več revij. Blagovno znamko izdeluje Sony Interactive Entertainment, divizija Sony, prva konzola je izdana kot PlayStation na Japonskem, ki je izšla decembra 1994, naslednje leto pa po vsem svetu. 

[1] Prvotna konzola v seriji je bila prva konzola katere koli vrste, ki je poslala več kot 100 milijonov enot, kar je storila v manj kot desetletju. 

[2] Njegov naslednik, PlayStation 2, je bil izdan leta 2000. PlayStation 2 je najbolj prodajana domača konzola do zdaj, saj je do konca leta 2012 dosegla več kot 155 milijonov prodanih enot. 

[3] Naslednja konzola Sony PlayStation 3 je bila izdana leta 2006 in je do marca 2017 se prodala v več kot 87,4 milijona enot. 

[4] Najnovejša konzola Sony PlayStation 4 je bila izdana leta 2013, ki je v enem dnevu prodala milijon enot in postala najhitreje prodajna konzola v zgodovini. 

[5] Naslednja konzola v seriji PlayStation 5 naj bi izšla do konca leta 2020. 

[6] Prva ročna igralna konzola v seriji, PlayStation Portable ali PSP, je do novembra 2013 prodala skupno 80 milijonov enot po vsem svetu. 

[7] Njen naslednik, PlayStation Vita, ki se je na Japonskem predstavil decembra 2011 in na večini drugih večjih ozemljih februarja 2012, je do januarja 2013 prodala več kot štiri milijone enot. 

[8] TV PlayStation je mikrokonzola in prenosna različica ročne igrače konzole PlayStation Vita. 

[9] Druga strojna oprema, izdana kot del PlayStation serije, vključuje PSXdigitalni video snemalnik, ki je bil integriran s sistemoma PlayStation in PlayStation 2, čeprav je bil zaradi visoke cene kratkotrajen in nikoli ni bil izdan zunaj Japonske, pa tudi televizor Sony Bravia , ki ima integriran PlayStation 2. Glavno serijo krmilnikov, ki jih uporablja Serija PlayStation je DualShock, ki predstavlja linijo igralnih plošč s povratnimi vibracijami in je do junija 2008 prodal 28 milijonov krmilnikov. 

[10] Mreža PlayStation je spletna storitev s približno 110 milijoni registriranih uporabnikov(od junija 2013) in več kot 103 milijoni aktivnih uporabnikov mesečno (od decembra 2019). Vsebuje spletni virtualni trg, trgovino PlayStation , ki omogoča nakup in prenos iger in različnih oblik večpredstavnosti, naročniško spletno storitev, imenovano PlayStation Plus, in storitev družabnih omrežij za igre, imenovano PlayStation Home, ki je imela več kot 41 milijonov uporabnikov po vsem svetu ob zaprtju marca 2015. 

[11] PlayStation Mobile (prej PlayStation Suite) je programski okvir, ki omogoča vsebino PlayStation na mobilnih napravah . Različica 1.xx podpira tako PlayStation Vita, PlayStation TV kot tudi nekatere naprave z operacijskim sistemom Android, medtem ko je različica 2.00 leta 2014 izdala samo ciljno PlayStation Vita in PlayStation TV. 

NAGRADNO VPRAŠANJE :

Koliko kopij PS-jev 2 je prodal SONY?

Odgovor oddajte do ponedeljka, 16. 3. 2020, v Šmornov nabiralnik.

Zgodovina SONY-ja

Sony je multinacionalno japonsko podjetje s sedežem v Minatu v Tokiu. Leta 1946 sta ga ustanovila Akio Morita in Masaru Ibuka ter ga poimenovala Totsuko. Sprva so v podjetju med drugim izdelovali kuhalnike za riž, kasneje so se v podjetju preusmerili zlasti na zabavno tehnolohijo.

Podjetje je začelo od leta 1955 za svoje izdelke uporabljati znamko Sony, leta 1958, v času prvih velikih uspehov, se je tudi uradno preimenovalo v Sony. Izdelovali so znane eletronske naprave, kot so: Walkman, (za igralce igric) play station, telefone, televizorje … Imeli so tudi nekaj manj znanih stvari, kot so : (video formata) Beta max (in) 8Video, CD-ROM e-reader, wachmen …

Vesela sem vaše pohvale

Intervju z glavno urednico PIL-a Jano Zirkelbach

Ponedeljek, 13. januar 2020

Intervju na uredništvu PIL-a so opravili: Žan Turenšek, Nejc Klobučar, Anže Mihelič, Ela Šuštarič, Sara Miketič, Lana Jurinič, Sara Cemič, Nika Grdun

 

Ali uživate v svojem poklicu?

Zelo. Ni pomembno toliko plačilo, kolikor je to, da uživamo pri svojem delu. Delo mi je zelo všeč, saj imam priložnost sodelovati z vrhunskimi pisatelji, novinarji, likovnimi ustvarjalci, fotografi. Lepše ne more biti, vsaj zame.

A vas velikokrat kdo obišče?

Vedno sem zelo vesela obiskov iz šol, saj pogrešam učence, odkar nisem več v šoli. Bila sem zelo rada v razredu, še posebej s puncami.

Kaj vas pogosto razveseli pri vašem delu?

Zlasti vaše pohvale. Če vi napište, da je nekaj super, sem tega res vesela.

Je velikokrat hrupno pri vašem delu?

V moji sobi je bolj tišina. Če pišem, rabim tišino. Niti radia ne poslušam takrat. Pišem pa veliko, intervjuje, novičke.

Radi pogledate tudi kakšne druge revije ali šolska glasila?

Ja, rada. Včasih mi pošljejo kakšno glasilo. Sledim temu.

S kom bi radi opravljali ta poklic?

Imam čudovito ekipo. Pogrešam pa timsko delo, saj smo bile včasih tri urednice, danes sem sama. Takrat so vrele ideje, danes se moram pogovarjati sama s seboj.

Je bilo težko pridobiti poklic za delo, ki ga opravljate?

To ni bilo naključje, saj sem delala na založbi že kot študentka pri veseli šoli. Drugače pa sem po poklicu psihologinja. Ko sem delala na šoli, so me povabili k sodelovanju, da kaj napišem, kar je povezano z mojim delom. Vedeli so, da rada pišem in da dobro pišem. Na osnovi tega so me povabili v uredništvo.

Kako dolgo že opravljate vaše delo?

20 let.

Kdo je ustvaril PIL?

Uuu, imena tega gospoda se ne spomnim, a v preteklosti je bil urednik PIL-a tudi moj oče.

Kaj vas je veselilo v mladosti in kaj vas veseli v življenju?

Vedno sem si želela biti psihologinja, delati z otroki. Še danes mi je to všeč.

Kako ste prišli do maskote Šnofi?

Pred časom stripi niso bili priljubljeni med mladimi. S kolegico sva se odločili, da k sodelovanju povabiva Pižamo, ki je bil znan kot dober prevajalec Kapitana Gatnika. Takoj je bil za to, da bi napisal kakšen strip. On pa je povabil k svojemu delu prijatelja Mateja, ki je bil ilustrator. Za glavnega junaka sta izbrala kužka. Matej ga je narisal z ogrooomnim smrčkom in Boštjan (Pižama) je rekel: »Lej, lej, že vem, kako mu bo ime! Šnofi bo!« Očka sta tako oba! Čutim, da sem tudi jaz njegova mamica, ker pišem uvodnike in našemu Šnofiju kreiram značaj.

Kakšen pa je njegov značaj?

On je tak mulc, malo nepredvidljiv, premalo premisli, ne uči se rad, rad nagaja, ampak je zelo dobrega srca in je pošten.

Vam je pomembno s kakšnimi ljudmi delate?

Ja. Zelo. Pomembno je, da so ustvarjalni. Z vsemi sem prijateljica in zaradi tega je moje delo tako lepo.

Delate tudi kdaj na terenu?

Tudi. Včasih obiščem kakšno šolo v okviru promocije revije, včasih me povabi tudi kakšen razred. Nazadnje me je povabil literarni krožek OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani. Na teren grem tudi takrat, ko delam intervjuje. Nazadnje sem ga opravljala intervju z Boštjanom Gorencem Pižamo, malo pred tem s pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo.

Če bi imeli možnost zamenjati svoj poklic, ga bi zamenjali?

Ne. Nikoli.

Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bilo to, kar ste?

Ko sem se morala odločiti, sem razmišljala med psihologijo in novinarstvom. Če ne bi bila tukaj, kjer sem, bi bila najbrž terapevtka. Biti klinična terapevtka je zelo zahtevno delo. Mislim, da nisem pravi človek zato, saj so se me zgodbe otrok preveč osebno in čustveno dotaknile. To pa se te ne sme kot terapevta.

Ste v službi takoj postali urednica PIL-a?

Ja, takoj. Na začetku je bilo kar težko, saj sem pred tem opravljala delo psihologa. V prvem letu sem res trdo delala in se veliko novega naučila. Tudi ljudje okrog mene so mi zelo pomagali.

Kateri predmet v šoli vam je bil najbolj všeč?

Etika in družba, ki sem jo tudi učila. Ko pa sem sama hodila v šolo, sem imela najraje slovenščino, oboževala sem jo, od slovnice naprej. Že takrat sem bila urednica šolskega časopisa, ker sem dobro pisala. Rada sem imela tudi likovni pouk, tudi angleščino.

Je Ljubljana vaše rojstno mesto?

Ja.  Rojena v Šiški, ostala v Šiški in se poročila v Šiški. Zelo rada pa hodim na izlete po celi Sloveniji.

Ste bili že v Beli krajini?

Veste, da sem bila. Imam že toliko let, da do Vinice sem pa že prišla. Zelo lepo je pri vas. Všeč mi je Bela krajina.

Kje pa je najbolj oddaljena točka na svetu, ki ste jo obiskali?

V Šanghaju in v Pekingu, 14 ur se voziš z avionom.

Kje pa vam je najlepše na svetu?

Zelo veliko potujem, a najlepši je zame Pariz. Pariz ima en tak šarm, izžareva kulturo. Obožujem makrone. Zdaj pa bi si želela odpotovati v Južno Ameriko, kjer še nisem bila, npr. v Peru, obiskati avtohtone prebivalce. Upam, da bom zdrava in se mi bo ta želja uresničila.

Hvala za vaše iskrene misli in zelo prijeten pogovor.

Hvala tudi vam. Uživajte v tem, kar si boste izbrali v življenju in da boste radi to delali.

O HARRY-ju POTTER-ju

To je zbirka knjig, ki jih je napisala Joane Rowling (J. K. Rowling). Preživela je hude stvari, medtem ko je pisala prvo knjigo. Izgubila je svojo mamo, ločila se je  od moža in vzgajala svojo hčer sama. Bila je revna. Ko je dokončala svojo knjigo, je več založb ni sprejelo. Knjigo je pisala na stari pisalni napravi. Ko je prodala svojo knjigo, je postala bogata in slavna. Bila je tudi v obdobju depresije.

Harry Potter je sin slavnih staršev, do svojega enajstega rojstnega dne ni vedel, da je čarovnik, ker sta mu stric in teta zamolčala, kdo je v resnici. Sprejet je bil na čarovniško akademijo Bradavičarka. Tam je spoznal svoja prijatelja Rona in Hermiono. Podali so se v veliko avantur, ki so bile nevarne. Upirajo se proti  mračnim silam, ki so ubile Harryjeve starše. Glaven je bil lord Mrlakenstein, ki se je bal ravnatelja Albusa Dumbledor, ki je znal veliko.

 

ZA VAS IMAM NAGRADNO VPRAŠANJE

Razvrstite knjige v pravilni vrstni red: Ognjeni kelih, Kamen modrosti, Otrok prekletstva, Princ mešane krvi, Dvorana skrivnosti, Svetinje smrti, Jetnik iz Azkabana in Feniksov red. 

Prvi trije, ki odgovorijo prav, so zmagovalci in prejemniki praktičnih nagrad. Odgovore oddajte v nabiralnik našega uredništva.

Nasveti proti dolgčasu brez tehnologije

Včasih je zelo težko biti brez telefona, računalnika, igralne konzole, ko ti je dolgčas. A imam par nasvetov zate, pa začnimo.

 

#3: NAMIZNE IGRE

Vsi poznamo monopoli, saj je zelo znana igra, ki izvira iz leta 1904 in je najbolj prodajana igra na svetu. Najdemo veliko zbirateljev posebnih izdaj te igre.

Kdo ne pozna igre človek ne jezi se? To je klasična igra, ki je znana. Igrajo jo štiri igralci, ki imajo štiri figurice. Cilj igre je, da prvi igralec, ki spravi vse svoje figurice v zmagovalni prostor, zmaga.

 

#2: KARTANJE

Poznali so enko, igro s kartami. Cilj te igre je, da prvi, ki se reši kart, zmaga.

 

#1: BRANJE DOBRE KNJIGE

Kdo nima rad branja svetovnih uspešnic? Čas zelo hitro mine, če bereš knjige. Če si pogledal(a) kakšen film po knjigi, verjemi, da je knjiga boljša.

Svet stoji na sodobnih medijih

Kolumna, Žan Turenšek

Večina mladostnikov ima svoj mobi. Na njem preživi ure in ure, tudi cele dneve. Zaradi tega lahko otroci postanejo odvisni, raziskava v Koreji je pokazala, da so bile celo smrtne žrtve.

Sodobni mediji so lahko zelo koristni in hkrati zelo slabi. Dobre strani medijev so, da se lahko sporazumevamo med seboj, kličemo, poslušamo glasbo, gledamo videe in se učimo določene stvari na spletu.

Slabše, kar žalostne strani so hekerji, koruptirane datoteke, objava slik neznanih oseb … Da se temu izognete, izključite na javnih mestih wifi ali mobilne podatke. Obiskujte varne spletne strani z varnimi oznakami.

Predlagam, da se na vaših mobitelih ne zadržujete več kot eno uro na dan.  Pojdite na zrak, tudi če dežuje ali sneži.

Moderni avtomati, računalniki DA ali NE na šolskih hodnikih?

Idejo o tem, da opremimo šolske hodnike s sodobno tehnologijo, so podprli vsi vprašani v moji anketi. 

Odlično bi se počutil v šoli, če bi bila opremljena s sodobno tehnologijo. Sem za računalnike in veliko televizijo, ki bi jo gledal, ko bi čakal na pouk.
(Nik, 7. razred)

Televizija ni tako nujna, super pa bi bilo, če bi imeli veliko računalnikov in telefonov.
(David, 4. razred)

Računalniška učilnica bi bila lahko med odmori in ves čas dostopna učencem.
(Nik, 4. razred)

 

Žan Turenšek, urednik za kulturo in sodobne medije

Oj. Jaz sem Žan Turenšek. Rad izvem kaj novega o tehnologiji, všeč so mi tuji kraji in rad poslušam glasbo.

V svoji rubriki bom pisal o glasbi, stari tehnologiji, o top youtuberjih, kulturnih dogodkih, natečajih, tudi o kulturnih dneh.

Imam smisel za humor. Tako sem nekoč doma čistil svojo sobo in po nerodnosti razbil luč. Ni bilo najbolj pametno, ko sem poskusil, če se da luč še prižgati, saj je naredilo PČHŠOGB …

Dostopnost