Izdelki iz odpadne kovinske embalaže

Naši osmarji znajo biti zelo ustvarjalni. Pri tehniki in tehnologiji so pod mentorstvom učiteljice Marjetke Vesel spoznavali kovine in njihove lastnosti. Kako dobro znajo uporabiti svojo domišljijo, ko v roke dobijo odsluženo pločevinko, prazno konzervo ali kuhinjsko folijo, si poglejmo v foto galeriji.

Izdelek št. 1: Ana Kolbezen
Izdelek št. 2: Domen Jakofčič
Izdelek št. 3: Hana Biličič
Izdelek št. 4: Jure Balkovec
Izdelek št. 5: Klara Gašperič
Izdelek št. 6: Nik Tudija
Izdelek št. 7: Nika Kobetič
Izdelek št. 8: Tadeja Hudelja

Tretješolci ustvarjali iz naravnih materialov in odpadnega materiala

Pri likovni umetnosti so učenci 3. razreda pod mentorstvom učiteljice Mateje Verbanec ustvarili stanovanje ali igralnico za svoje lego junake ali mini punčke. Uporabili so odpadni material, nekateri pa so domiselno vključili tudi naravne materiale. Posameznikom je uspelo ujeti lepe dneve in so iz naravnih materialov ustvarjali tudi na prostem, drugi pa so skrbno izbran material uporabili za ustvarjanje v zavetju tople hiše. Nastali so zanimivi izdelki.

Izdelek št. 1: Žan Papa
Izdelek št. 2: Ajda Živa Horvat
Izdelka št. 3 in 4: Ana Medved
Izdelek št. 5: Ana Stegne
Izdelek št. 6: Jan Starešinič
Izdelek št. 7: Nina Koželj
Izdelek št. 8: Tai Jug Prijanovič

Dejan in David Pavlakovič, 4. razred

Maketa hiše z gospodarskim poslopjem

Najlepše naloge so tiste, ki so izziv celi družini. Učiteljica Andreja Starešinič nam je posredovala eno takšno zgodbo s šolanja na daljavo.

Mamica Dejana in Davida je zapisala:

Idej je bilo veliko, zato smo vsak dan dodali kaj novega. Naloga je bila dana ravno v pravem času, saj se je ob njej zabavala cela družina. Fanta najprej nista vedela, kako bi se lotila, zato sva pomagala tudi z atijem. Ko pa smo enkrat skupaj začeli, smo tako tudi nadaljevali. Midva bi sicer že končala, pa sta zdaj David in Dejan ugotovila, da bi lahko dodali še žlebove, tako da bomo najbrž s projektom še nadaljevali v prostem času.

Ko bo izdelek gotov, ga bosta uporabljala za igro.

 

Lovilec sanj

Pripadniki starih kultur so sanjam pripisovali velik pomen. Po legendi severnoameriških Indijancev  naj bi lovilci sanj ujeli dobre sanje in ji spustili navzdol po perescih do osebe ki spi pod njimi, slabe sanje pa naj bi ušle skozi mrežo.

Kratka legenda o lovilcu sanj

Zgodba govori o šamanu (zdravilcu), ki je bil zelo bolan in okužen s slabimi sanjami, zato se je odpravil v gozd in si tam poiskal prostor za prenočitev. Zaspal je z obešenim zdravilnim kolesom nad seboj z namenom, da se pozdravi.
Tisti večer pa je pajek začel plesti mrežo okoli zdravilnega kolesa. V zelo kratkem času je mreža pokrila kolo, z izjemo luknje v sredini. Potem pa je tisto noč sova preletela zdravilno kolo in izgubila pero, ki se je ujelo v sredino mreže, s katerega je nato viselo.
Ob sončnem vzhodu se je šaman zbudil iz mirnega spanca brez slabih sanj in njegove bolezni ni bilo več. Pogledal je v zdravilno kolo, čutil je, da je to vzrok njegove ozdravitve. Ko je ugledal pajkovo mrežo in pero, ki je viselo iz luknje v središču kolesa, je ugotovil pomen obeh. Presenečen je bil nad delovanjem obroča, mreže in peresa, zato je ugotovitev začel širiti naprej.
Od takrat je bil predmet imenovan lovilec sanj in uporabljen kot zaščita pred slabimi sanjami.
Obroč  predstavlja sonce, niti, narejene iz travnih bilk, pa žarke. Spletena mreža je na osmih mestih pritrjena na obroč, v sredini je luknjica, skozi katero lahko smuknejo lepe sanje. V mrežo se ujamejo slabi duhovi, ki se zjutraj stopijo na soncu.

Učenci so pod mentorstvom učiteljice Marjetke Vesel pri neobveznem izbirnem predmetu ustvarili lovilce sanj v času šolanja od doma.
Anja Kordič  (1. lovilec sanj), Barbara Medved (2. lovilec sanj), Ela Šuštarič (3. lovilec sanj), Ema Hudak (4. lovilec sanj), Eva Stegne (5. lovilec sanj), Iza Šuštarič (6. lovilec sanj), Kaja Simčič (7. lovilec sanj), Leo Hudak (8. lovilec sanj), Matic Videtič (9. lovilec sanj), Miha Balkovec (10. lovilec sanj), Nuša Grdun (11. lovilec sanj), Sara Vukčevič (12. lovilec sanj), Anja Špehar (13. lovilec sanj).

Naša Zemlja

Kolumna, Živa Videtič

Podnebne spremembe se zadnja leta kažejo na več načinov, in sicer piha močan veter, ki krči drevesa, poplavljajo številne reke, gladina morja se viša, počasi se spreminjajo tudi letni časi, ogrožene so živali in rastline.

Podnebne spremembe povzročajo ljudje, ki slabo skrbimo za našo naravo in naš planet Zemljo. Ljudje sami delamo napake, tako da v naravo odlagamo plastiko, papir, steklo, škropiva zlivamo v zemljo in tako uničujemo podtalnico … Številni odpadki, ki jih odlagamo v okolje ali reke, pridejo v morje, kjer živali posledično to pojejo in umrejo. V večjih mestih velike tovarne spuščajo različne pline in tako onesnažujejo ozračje. Posledice onesnaženega ozračja so bolezni dihal in druge bolezni. Podnebne spremembe vplivajo na živali, rastline in človeka. Najbolj ogroženi so majhni otroci, starejši in bolni ljudje in revni. Ogroženi so zaradi različnih bolezni, stresa … Podnebne spremembe vplivajo tudi na kmetijstvo. Pojavijo se suša, poplave, nevihte, neurja … Rastline, ki jih posadijo kmetje, ne dozorijo do konca ali pa jih uniči toča.

Mi lahko storimo to, da ne uporabljamo več plastike in da je ne odlagamo v okolje.

O ločevanju odpadkov

V svoji anketi sem spraševala učence, ali ločujejo odpadke in kaj to sploh pomeni.

Odpadke sicer ločujem, a se mi to ne zdi zanimivo.
(Lana, 7. razred)

Da, ločujem. To pomeni, da različne materiale odvržemo v posebne zaboje, ki so namenjeni npr. za plastiko, steklo … S tem varujemo naravo in tako skrbimo za našo Zemljo.
(Nika, 7. razred)

Ločujem odpadke. Zavedam se, da nam narava vse grdo povrne, če z njo grdo ravnamo.
(Matic, 4. razred)

Živa Videtič, urednica eko strani


Sem Živa Videtič. Stara sem 12 let in obiskujem 7. razred. V prostem času se vozim s
kolesom, rolam in kotalkam, včasih preberem tudi kakšno dobro knjigo.

Rada sem zunaj, v naravi. V svoji rubriki bom pisala, kako ljudje ravnajo z odpadki, o gibanju v naravi , tudi o šoli v naravi. Upam, da vam bo moja rubrika všeč.

Največja lumparija? Bila je bolj nesreča. Doma sem pazila na mleko, da bo zakipelo. In je, ampak je skipelo in se razlilo po štedilniku in kuhinji. Bila sem še premajhna, da bi počistila za sabo, zato je to naredila moja mamica.

Related Images:

Dostopnost