Razmišljanje po Prešernovi baladi Povodni mož in Prešernovi romanci Turjaška Rozamunda

Lana Jurinič, 8. razred

Današnji svet je raznolik, tudi ljudje smo si različni med seboj. Na svetu poznamo črnce, belce, bogate, revne ljudi … Veliko je lepih, prijaznih, sramežljivih in tudi nesramnih ljudi. A meni najmanj ljube so tako imenovane Urške.

Vzvišenost in samovšečnost, ki jih prevzame, je zelo moteča za ljudi okoli njih. Vedo, da nekaj imajo, to je lahko denar, lepota, karkoli … Vedno iščejo pozornost pri drugih, ki jo seveda dobijo, saj jih imajo vsi za nekaj več kot ostale. Zelo rade se  take osebe tudi komu zamerijo. To jih ne moti, saj vedo, da bodo v vsakem primeru dobile druge podpornike. Nekateri se jih tudi bojijo. Ponavadi tisti, ki živijo povsem normalno življenje in se ne hvalijo, ne kažejo svojega bogastva navzven zaradi pozornosti drugih …

Zelo lep primer sta Rozamunda in Urška iz Prešernovih pesmi Turjaška Rozamunda in Povodni mož. Rozamunda je vedela, da je najlepša in ji nobeden ni kos. Zaročena je bila z Ostrovrhanjem in skoraj je bila že poroka, ko je potujoči pevec povedal, da je eno dekle lepše od nje. Rozamunda ni hotela slišati, da je nekdo lepši od nje. Poslala je svojega zaročenca v Bosno, da ji pove, če je Lejla res lepša od nje. Ker pa je bil Ostrvorhar zelo firbčen glede tega, se je odpravil v Bosno. Videl je Lejlo in se zaljubil, jo pripeljal domov ter se z njo tudi poročil. Nesrečna Rozamunda je od žalosti odšla v samostan.

Uršika zala je bila najlepša v celi Ljubljani. Bila je deležna velike pozornosti. Veliko snubcev jo je hotelo povabiti na ples na Starem trgu, a vse je zavračala. Zagledala je najlepšega, povodnega moža, in sprejela njegovo povabilo na ples. Plesala sta, da ju je množica začudeno gledala. Povodni mož jo je odpeljal. Oba sta izginila neznano kam.

Obe zgodbi sta si precej podobni in nam pokažeta, kaj se lahko zgodi s tako prevzetnimi ljudmi. Pravzaprav sploh ne vemo, če takšnih ljudi ne poznamo, pa tudi če jih, ne vemo, kako se bo z njimi končalo.

Vsekakor se naučimo, da ni pomembno, da smo najpremožnejši ali najlepši, da bi nas drugi opazili.

Dostopnost